Dragi zakajena dušica
Pa sem te te vseeno prebral, vse z edinim namenom, da bom na tekočem z novimi klevetami in diskreditiranjem. Kunstelj si je zasluženo prislužil s svojo vztrajnostjo za začetek nekaj mesecev zaporne kazni. Pa tudi tvoje nakladanje bi si zaslužilo kakšen podoben tretma.
Upam, da pri mešanju opiatov in taki zmedeni zavesti ne voziš, da ne povzročiš česa hujšega od zmedenega klevetanja.

Strukture bodo poskrbele, da dobimo preverjen kader, za sanje o demokratičnem socializmu s kardeljanskim samoupravljanjem

Mislim. da je to članek za kakšno Mladino, ne pa za forum na temo izbire novega dekana EF.
Človek ti res nimaš mere in ni da bi te prebiral

V zadnjih dveh letih se je močno razpaslo govorjenje o t. i. stricih iz ozadja, kar je postal že stalen del besednjaka med desnimi politiki in publicisti, saj naj bi strici prihajali zgolj z levice. Toda zadnje dogajanje kaže, da ima tudi slovenska desnica svoje strice, ki spretno lobirajo in držijo vse niti v rokah. To velja zlasti za botre iz Zbora za republiko, ki je dejansko civilnodružbeni podaljšek Janševe SDS.
Posebej skrb vzbujajoče pa je, da se v zadnjem času v notranjepolitično dogajanje na skrajno bizaren način vključujejo tisti, ki bi morali biti zadolženi kvečjemu za poročanje o dogodkih, torej novinarji. O tem govori primer novinarja Demokracije Gašperja Blažiča. Čeprav Demokracija ne spada med običajne medije, saj gre za glasilo SDS, pa prav Blažičev primer dokazuje neverjetno bizarno in predrzno igro iz ozadja in sicer v samo osrčje stranke NSi. Slednja je namreč vse od svoje ustanovitve leta 2000 veljala za nekakšno satelitsko stranko večje SDS. Spomnimo: SDS se je leta 2000 ustrašila nove združene SLS+SKD, zato jo je poskušila zrušiti tako, da je nekaj vidnih članov združene stranke potegnila ven. Seveda so ustanovili svojo stranko in tako dodatno razdrobili desnosredinsko strankarsko prizorišče. SDS je pri tem kot izgovor uporabila večinski volilni sistem, kar pa je bil zgolj blef, saj je SDS kasneje na kongresu »popravila« svojo odločitev, da v primeru neuzakonitve večinskega sistema sploh ne bo sodelovala na volitvah, kar je šolski primer njene nenačelnosti.
Ves ta čas je imela NSi, dokler je bila v senci SDS, tudi podporo vseh medijskih izpostav »velikega brata« iz Grosuplja. In ti mediji (prej Mag, potem Reporter, ves čas pa Demokracija) so tudi posredovali, ko se je nekdo oddaljil od Janševe linije. Seveda pa ni mogla preprečiti nastanka Krščansko-demokratske stranke, ki so jo ustanovili razočarani nekdanji člani NSi. Seveda sta Demokracija in Reporter takoj začela z negativno propagando proti novi stranki, ker slednja ni hotela plesati po Janševih notah. Podobno se je zgodilo tudi kasneje z ustanovitvijo Virantove Državljanske liste.
A vrnimo se k Blažiču. Slednji je z Demokracijo začel sodelovati že jeseni leta 1999, po osmih letih honorarnega dela se je tudi zaposlil kot novinar, še prej pa je diplomiral iz teologije. Diplomo iz teologije je pridobil v precej sumljivih okoliščinah, saj je po podatkih iz Cobissa kot mentor naveden dr. Ivan Štuhec, ki velja za nesporni vezni člen med SDS in RKC. Prav Štuhec naj bi tudi preko dr. Alenke Šverc usmerjal NSi, da je stopala po Janševih stopinjah. Navsezadnje je tudi član predsedstva Zbora za republiko in torej eden od »posvečenih«, ki nadzorjuje politiko pomladnih strank, pri čemer je tudi močno vdan Janši. Ob tem je tudi publicistično zelo aktiven in si je predvsem v zadnjih dveh letih privoščil tudi nekaj bizarnih izjav, zaradi katerih se je močno zameril resničnim kristjanom. Za Blažičem pa naj bi stal tudi evropski poslanec dr. Milan Zver. Prav Zver je bil tisti, ki je Blažiča tudi spravil na Demokracijo, saj mu brez zvez to nikoli ne bi uspelo, kajti leta 2000 je bil še razmeroma neznan pisec brez referenc, medtem ko je Blažičevemu angažiranju v Demokraciji nasprotoval dr. Ludvik Čanžek, ustanovitelj Vede, sicer prvega izdajatelja Demokracije. Kot je znano, je podjetje Veda vodil tudi še eden od Blažičevih prijateljev dr. Jože Zagožen, sicer znan kot eden od razvpitih akterjev trgovine z orožjem ter afere Patria. V Blažičev krog sodi tudi Barbara Brezigar, ki naj bi poskrbela, da so tako rekoč vse kazenske ovadbe, ki so bile vložene proti Blažiču zaradi utemeljenih sumov spolnih zlorab, obtičale v predalu.
Blažič je svoj položaj na Demokraciji ves čas spretno izkoriščal in se tudi pojavljal na verskih prireditvah, čeprav ima v zadnjem času veliko težav, saj so mnogi katoličani njegovo dvojno igro spregledali. Blažič je namreč svoj vpliven položaj znotraj RKC namreč ves čas izkoriščal za politično propagando v prid Janši in SDS, pri tem pa je tudi grobo obračunaval z ljudmi iz RKC, ki niso podpirali politične desnice. Tako se je avgusta lani na precej grob način spravil na Združenje slovenskih katoliških skavtov in skavtinj zaradi povabila sedaj že nekdanjega predsednika republike dr. Danila Türka na proslavo na Primorskem. Kot je znano, je Blažičev komentar, v katerem je napadel vodstvo skavtov, naletel na veliko neodobravanje tudi v vrstah slovenskih škofov. Nazadnje pa je ob živce spravil tudi vodstvo društva Prenova v Duhu, kjer je bil dejaven na področju glasbene animacije, zato so se v Prenovi odpovedali njegovim uslugam. Sodu je namreč izbilo dno, ko je hotel Blažič na stroške društva kupovati glasbeno opremo za lastne potrebe, kar seveda ni bilo prvič – leta 2001 je podobno poskušal preko Kulturno-umetniškega društva Smlednik, kjer je bil skupaj predsednik kar pet let, vendar od tega samo dve leti aktivno, potem ko so ga ustoličili s pučem.
Blažič pa od nedavnega lobira preko svojih ljudi v NSi za sklic izrednega kongresa, na katerem naj bi zamenjali predsednico stranke Ljudmilo Novak. Po naših virih se Blažič že nekaj tednov posamič ali v skupinah sestaja z nekaterimi člani NSi in jih nagovarja za sklic izrednega kongresa, začuda pa med temi ljudmi ni praktično nikogar iz vodstva NSi. Po naših informacijah naj bi to počel tudi na »povabilo« iz SDS. Blažič naj bi bil kobajagi simpatizer NSi, čeprav je kot novinar Demokracije na plačilni listi SDS, temu primerna pa je tudi njegova smer. Januarja letos je tako grobo napadel vodjo poslanske skupine NSi Mateja Tonina zaradi njegove podpore famozni Kučanovi privilegirani pokojnini. Ko je postalo jasno, da bo Ljudmila Novak vzela Tonina v bran, pa je Blažič napadel tudi njo, čeprav jo je sprva podpiral, saj je v njej videl nadaljevanje Bajukove politike. Še na prejšnjem kongresu, ko je prišlo do spora med Novakovo ter Lojzetom Peterletom, je bil Blažič trdno podpornik Novakove, definitivno pa ji je odrekel podporo februarja letos, ko je napovedala, da se nihče od NSi ne bo udeležil shoda Zbora za republiko. To se sicer ni povsem uresničilo, saj sta bila med udeleženci tudi Mojca Kucler Dolinar in Aleš Hojs, tedaj še obrambni minister, od zadnjega kongresa NSi pa tudi podpredsednik stranke. Prav Kucler Dolinarjeva in Hojs veljata znotraj NSi za zastopnike skrajno konservativne linije, ki je naklonjena Janši ter vrhu slovenske RKC, zato si Blažič prizadeva, da bi kateri od njiju postal tudi predsednik stranke.
Po aferi s Tonimom, ki ga je Blažič pred dvema tednoma v Demokraciji previdno pohvalil zaradi njegovega odziva na zahteve sindikatov, naj si poslanci znižajo plače, pa je sodu izbilo dno dogajanje na seji sveta Ajpesa, ko je bila za direktorico te agencije imenovana Karmen Škufca, ki jo je ob tem podprl tudi vidni član NSi Matjaž Jevševar. To potezo je grobo napadel tednik Reporter, češ da je NSi odrekla podporo Romani Logar, ki je, kot je znano, že dolga leta kader SDS, v glavnem tajništvu NSi pa so jo skoraj žaljivo označili za »Golobičev kader«, saj je na čelo SDK prišla leta 1993 z izrecnim privoljenjem tedanjega generalnega sekretarja LDS Gregorja Golobič, sicer kasnejšega predsednika Zaresa in sedaj vplivnega strica iz ozadja. Blažič se v tej zadevi, zanimivo, ni oglasil, bržkone tudi zato, ker je smatral, da ne bi bilo dobro odpreti še eno fronto s »kocbekovci« znotraj NSi, ki so preko tajnika stranke Roberta Ilca na spletni strani NSi obračunali z Reporterjem. Prav to pa naj bi sprožilo pravi alarm, Blažič pa je začel kot obseden po telefonu klicati nekatere člane NSi in jih nagovarjati k izrednemu kongresu, češ Ljudmili Novak se je povsem utrgalo, saj naj bi pustila povsem proste roke Kocbekovi liniji znotraj NSi. Prav ta linija naj bi imela tudi o SDS praktično identično mnenje kot stranke na levici, češ da je Janša dobil še sedmi mandat za vodenje SDS, kar naj bi bilo tipično »severnokorejsko«. Razlog za paniko pa je povsem tehten: če Kocbekova linija prevzame vodenje NSi, bo slednja zanesljivo ubrala zelo podobno politiko kot SLS, ki že ves čas drži distanco do Janševe SDS. Naši viri trdijo, da so možnosti, da bi šla v primeru zmage SDS na volitvah v koalicijo tudi SLS, praktično nične, kar pomeni, da bo SDS ostala osamljen jezdec na desnici. Prav zato skušajo Blažič in kompanija rešiti, kar se sploh rešiti da. No, med »kocbekovci« naj bi bil tudi Jernej Vrtovec, sicer tiskovni predstavnik. Za zanimivost naj povemo, da je večno samski 33-letni Blažič menda celo zasledoval njegovo sestro, ki dela kot novinarka na STA, vendar se mu slednja ni pustila in Blažič je spet ostal praznih rok, zaradi česar naj bi bila njegova zamera še toliko večja.
Kljub sorazmerno velikemu Blažičevemu vplivu pa ima Blažič precejšnje težave, saj naj bi ga bili povsod že siti. Zaradi tega naj bi bil tudi zelo nervozen. Bilo pa je samo vprašanje časa, kdaj bo njegova bizarna vloga prišla v javnost.

K politiki delavskega razreda 3 – diskurz kapitalista
Logika izkoriščanja ljudi je vsekakor grozljiva, čeprav je ne izkusimo vsak dan; prav gotovo je ne izkusimo vsi in je ne izkusijo niti vsi delavci. Izrabljanje delovne sile ljudi namreč pomeni srkanje eksistence, izčrpavanje življenja, zato je začetna izjava več kot upravičena. Delavcem se ne jemlje le presežne vrednosti,
http://za-misli.si/kolumne/dusan-rutar/974-k-politiki-delavskega-razreda-3--diskurz-kapitalista-k-politiki-delavskega-razreda-3--diskurz-kapitalista

dekan bo oni, ki mu bosta prižgal zeleno luć ex predsednik alumnija + PS (torej strici iz ozadja, ospredja in osredja)...

Rdečkarji ne bodo iz rok izpustili šolstva, ne glede na fakulteto. Sicer pa, kaj dela FDV z ugotavljanjem plagiatorstva pri mag. Bratušek? ali smo že pozabili?