objavi na
pozareport.si

forum

Politika

Nedelja, 29. december 2013 ob 06:29

Pismo razočarane VSO-jevke, nesojene predsednice: Vse mora ostati med njimi
Insajderka združenja ... Pomagali sva postaviti razstavo v Stični, ko je bilo treba plačati, seveda so obljubili, ja, so rekli, da sva si izmislili in da itak ni denarja
2013 Pozareport

Odpri galerijo

Objavljamo pismo "razočarane" članice Triglava, mladinske sekcije Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), kjer med drugim "insajdersko" opisuje, kako deluje združenje, kakšen je nekdanji predsednik VSO Slavko Kmetič ter o njegovih sporih s Tonetom Krkovičem, kako je "skoraj" postala predsednica sekcije, vendar Simona Pavlič (sicer tudi članica predsedstva VSO) "ni upala" odstopiti, kako naj bi si delili denar ... in da je VSO, kot pravi, "popolnoma politično združenje," člane pa novačijo med stranko SDS.
Pri tem pisanju ne gre za "anonimko", ime in priimek avtorice pisma sta namreč znana uredništvu. Kot dokaz, da piše resnico, nam je avtorica posredovala tudi elektronsko pismo enega od članov SDM (pomladka stranke SDS), ki narekuje aktivnosti pred nedavno proslavo (13. december) v počastitev prvega postroja Slovenske vojske pred osamosvojitvijo v Kočevski Reki, in pismo Janeza Janše, prvaka SDS, poslanega članom stranke, naj se včlanijo v združenje.
Oboje, pismo člana SDM in pismo Janeza Janše, objavljamo v nadaljevanju.
ODMEV
Odziv na pismo razočarane VSO-jevke
Dne, 29. 12. 2013, je bilo na spletni strani www.pozareport.si objavljeno pismo naše članice, ki je navedla nekaj neresnic glede našega delovanja, tako v mladinski sekciji kot v samem Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO).
Sporočamo, da je sicer gospodična Simona Pavlič, ki je zaradi svoje funkcije tudi članica predsedstva VSO, želela odstopiti kot vodja mladinske sekcije zaradi obveznosti, ki jih ima še v drugih društvih, kjer je aktivna. Vendar se predsedstvo VSO ni strinjalo z njeno odločitvijo, zato bo na tej funkciji ostala dokler bo to potrebno (za dobo do enega leta). Zato zavračamo očitke, da si "ni upala odstopiti."
Avtorica pisma je tudi sama članica stranke SDS, pa tudi sama ima veliko poznanstev v zamejstvu in drugje ter si želeli, da bi z njenimi vezami/poznanstvi lahko bolje sodelovali.
Ni res, da novačimo člane samo med člani stranke SDS, saj so dobrodošli k nam člani prav vseh strank, organizacij ter prav vsi državljani RS ter ljudje, ki živijo vsepovsod po svetu in so jim domovina ter vrednote slovenske osamosvojitve blizu.
Gospodična Pavlič tudi ni prišla na mesto vodje mladinske sekcije po spletu čudnih okoliščin. Na pobudo nekaterih mladih, ki smo želeli obuditi delovanje mladinske skecije smo se odločili, da vodenje prevzame ona in so jo na predsedstvu VSO tudi uradno potrdili, ravno na takšen način kot prejšnjo vodjo.
Obračamo se na vas, na portal Požareport, ker ste navedli, da ne gre za "anonimko", ime in priimek avtorice pisma vam je namreč znana, sami pa imena in priimka v objavi niste navedli.
Ekipa mladinske sekcije VSO – Triglav
 
Pismo gospodu Bojanu Požarju
Spoštovani gospod Bojan Požar!
Ko sem prebiral vaš prispevek o razočaranih članih mladinske sekcije Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Triglav in objavljeno pismo, ki ga je svojemu članstvu poslal predsednik SDS-a, so mi misli ušle slabih petindvajset let nazaj.
Pisalo se je leto 1990, ko smo, takrat še v Jugoslaviji, nekateri že vodili aktivnosti za demokratizacijo Slovenije in njeno samostojnost. Spominjam se pisma, ki nam ga je tedanjim članom nove stranke Slovenskih krščanskih demokratov, kot tudi partnerjem v Demosu, poslal moj predsednik Občinskega odbora Vič. V pismu je nagovarjal vse, ki bi želeli sodelovati pri formiranju novih odborov stranke in koalicije Demos, tiste, ki bi želeli sodelovati v volilnih odborih in jih je bilo pred volitvami potrebno pluralizirati, tiste, ki bi želeli in se čutili sposobne prevzeti tudi bolj odgovorna mesta, kot so člani svetov zavodov ali nadzornih odborov in posebej tiste, ki z bivšim režimom niso bili povezani, naj se aktivirajo in vključijo. Dodal je, naj to vabilo prenesejo svojim sorodnikom, znancem, prijateljem. Nič takega torej - za demokratično usmerjene in razgledane ljudi običajno pisno vabilo. Ne spominjam se ali ste se kot tedanji urednik časopisa ''Evropa zdaj'' (revija tedanje Stranke demokratične prenove, naslednice Zveze komunistov Slovenije) tudi v vašem časopisu odzvali na to pismo. Lahko pa vam povem kakšen neverjeten medijski odziv je imelo to pismo. Režimski mediji so v en glas pisali, da se gredo v Demosu nekaj nezaslišanega – nagovarjajo svoje sorodnike in znance za zasedbo mest, rušijo volilne odbore, predvsem pa očitno želijo prevzeti oblast! Predsednik tedanjega občinskega odbora si je s tem nakopal kar nekaj težav, predvsem pa je bil v prihodnje deležen neprestanega šikaniranja v tipični komunistični maniri!
Na žalost me je prav vaš prispevek na temo našega združenja spomnil na te dogodke in na čase totalitarizma, ko je bilo potrebno demokratične sile na vsak način zadušiti. Ne mislim polemizirati s pisanjem kogarkoli in verjamem, da se tudi znotraj našega združenja lahko komu zgodi krivica. Ne gre pa, da se poskuša združenje zaradi posameznikov ali njihovih dejanj blatiti kar počez! Zanimivo je, da je združenje prav v zadnjem času, ko si intenzivno prizadevamo za odkrivanje zgodovinske resnice iz časov našega osamosvajanja, deležno še posebej intenzivnih medijskih napadov.
V časopisu Dnevnik tako problematizirajo čas našega delovanja in status društva v javnem interesu (če bi bil le čas edino merilo za ta status, drugega kot Zveze združenj borcev za vrednote NOB niti ne bi bilo!), moti jih naša uporaba prostorov na Zaloški cesti (za društvo v katerem imajo vodilno vlogo bivši politiki LDS taka uporaba ni sporna!), moti jih 2.000 evrov mesečno manj, ki jih dobi Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (to, da si je združenje v prejšnjem režimu, preko državne blagajne pridobilo več milijonov evrov premoženja seveda zamolčijo) in še in še bi lahko našteval.
Še posebej močni pa so tisti očitki, da si hočemo prisvojiti osamosvojitev. Že po vsebinskem pomenu besede prisvojitev pomeni vzeti nekaj kar ni tvoje, zato je nemogoče, da bi si osamosvojitev prisvojili – ta je naša in si nimamo kaj prisvajati! Tako kot od vseh tistih, ki so na plebiscitu glasovali ZA, tistih ki so v letih 1990 in 1991 aktivno sodelovali v procesih osamosvajanja in ne tistih, ki so storili vse za to, da ostanemo v bivši skupni državi Jugoslaviji.
Navedbe, da naj bi bilo združenje politični podaljšek SDS-a so milo rečeno smešne. Kot podpredsednik Nove Slovenije sem tudi sam naše člane večkrat javno pozval naj se v združenje vključijo, prav tako pa v svojih javnih nastopih vedno znova povem, da so v Združenju VSO dobrodošli vsi – ne glede na politično prepričanje, narodnost ali veroizpoved – ki jim vrednote naše osamosvojitve nekaj pomenijo. Prav vrednote iz časov našega osamosvajanja in tedanja enotnost, ki je danes medijsko tako močno poudarjena, so vodilo dela našega združenja.
Vsako društvo ali združenje, tako tudi naše, je v največji meri odvisno od aktivnosti članov in posledično v družbeni prepoznavnosti. Zato smo in bomo nadaljevali s predstavitvijo Bele knjige slovenske osamosvojitve tudi v prihodnje, z obeležitvami pomembnih dogodkov iz časov našega osamosvajanja (kot zadnji v Kočevski Reki) in spodbujali aktivnosti mladih. Pa tudi če bo(do)ste mediji nadaljevali s poročanjem v stilu izpred dveh desetletij.
Na koncu naj poudarim še to, da si v času dveh mesecev od kar vodim Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, nihče od vodstva in imenovanih v pismu ni izplačal nikakršnega honorarja ali potnih stroškov in tega tudi v prihodnje ne bomo počeli. Vsa sredstva združenja so namenjena izključno za delovanje, pri čemer upam, da klobasa in čaj, ki so ju bili deležni vsi udeleženci prireditve v Kočevski Reki, ne bosta deležna večje medijske pozornosti kot milijoni evrov, ki so izginili v državnih bankah.
Spoštovani gospod Požar! Vem, da se del pisma, ki ga naslavljam na vas, ne nanaša na objave v vašem spletnem portalu, a glede na vašo izpričano pluralnost pričakujem, da boste pismo objavili v celoti.
Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO
 
Prebrala sem "Pismo razočarane VSO-jevke, nesojene predsednice: Vse mora ostati med njimi," objavljene v Požareportu.si. Nad neresničnimi navedbami v pismu sem zgrožena, razočarana pa sem tudi nad odnosom urednika Požareporta.si, ki se mu, kljub temu da smo v pismu poimensko imenovani, ni zdelo vredno, da navedbe v skladu z novinarsko etiko pred objavo preveri ali vpraša navedene osebe za komentar.
Navedbe v tem prispevku odločno zavračam.
Edina moja "dobra" prijateljica, ki sem jo povabila k sodelovanju (ne včlanitvi (!)) v VSO, je Urška Faller. Res sem zelo verna, vendar očitno ne dovolj, da bi dobesedno upoštevala svetopisemski citat "če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levega." Sem odločna zagovornica človeškega dostojanstva od rojstva do naravne smrti, zato si takega blatenja ne dovolim. Kot vodja Mladinske sekcije sem vedno težila k dialogu, k čim večkratnim sestankom, debatam in druženju, da si povemo, kar nas moti ali nam ni všeč. Če se težave po prvem pogovoru ne rešijo, to še ne pomeni, da se ne bi dalo morebitnih stvari, ki bi nas utegnile motiti, rešiti znotraj organizacije. Samo človek, ki išče pozornost, izpostavlja svoje misli javno. In to v času praznika Dneva samostojnosti in enotnosti, v času, ko je potrebna enotnost med mladimi - in zaradi te ideje smo se tudi združili in začeli delovat v Mladinski sekciji VSO-ja!
Čudi me, da se anonimna razočarana VSO-jevka znaša nad "Krkovičem in JJ - kot da sta vodji združenja." Sta le dva od osemnajstih članov predsedstva VSO, res pa je, da sta veliko prispevala k obogatitvi dela VSO in Mladinske sekcije z nasveti, pohvalami, priložnostmi za sodelovanje in pogovor in zato njena izjava ni na mestu.
Kmetič ni potrdil našega programa niti našega statuta, ker
 1.) iz Statuta VSO, člen 13., izhaja, da "Sekcija nima lastne pravne osebnosti" - torej iz tega sledi, da statuta sploh ne moremo napisat. Dali pa smo na vpogled Pravilnik o delovanju Mladinske sekcije (zaradi lažje organiziranosti znotraj Mladinske sekcije), ki pa še ni bil obravnavan oziroma bo obravnavan skupaj z ostalimi pravilniki drugih sekcij;
2.) nismo predložili programa dela, ampak samo naše želje, kaj bi radi izpeljali. Razumemo namreč, da VSO deluje v skladu z omejenimi možnostmi financiranja, da je to društvo in ne politična stranka, ki bi se financirala iz državnega proračuna.
Sem članica predsedstva VSO in člane Mladinske sekcije redno obveščamo o za nas (mlade) pomembnih zadevah, ki so obravnavane na sejah predsedstva VSO. O stvareh, ki se mladih ne tičejo ali nimajo veze z našim delovanjem, seveda ne govorim, ker ni za to nobene potrebe. Vodja (ne predsednica, ampak vodja Mladinske sekcije - po statutu ima vsaka sekcije vodjo, člen 13.) Mladinske sekcije sem od začetka marca, kar je več kot "3 mesece". K temu, da ostajam vodja sekcije me ni nihče silil, še najmanj pa predsedstvo VSO. So bili pogovori o menjavi vodstva in še vedno so. Dokler ne najdemo najboljše možne rešitve za delovanje Mladinske sekcije, ostajam na mestu vodje sekcije mladih. Preveč mi je dragoceno domoljubno delo za ozaveščanje o dogodkih iz časa osamosvojitve in demokratizacije Slovenije, da bi vodenje sekcije trenutno prepustila drugim. Vidim, da je bila moja odločitev pravilna, saj ta javna izjava ob vseh priložnostih, ki jih imamo danes na voljo za konstruktiven pogovor, kaže na primitivno odločitev čustveno nezrele osebe in jo močno obžalujem. Obžalujem, da se je potrebno spustiti tako nizko, da bi zakrili veličino osamosvojitve in napor VSO-ja pri tem.
Res urejam spletni časopis VSO, ki niti še ni izšel, vendar za to nisem plačana.
Kmetič ni kričal na naju (na mene in Urško), da ne smeva vabit članov SDM na naše zadeve. To ni res. Nekaj članov Mladinske sekcije je tudi članov SDM ali MSi. Tu ne vidim nič spornega. Sama sem, med drugim, tudi članica PGD Vrbljene - Strahomer, pa ne vem, ali bi morala Gasilsko zvezo vprašat, če dovolijo, da povabim člane prostovoljnih gasilskih društev na prireditve v organizaciji Mladinske sekcije. Naj omenim še, da so vabila na naše dogodke javna in dostopna na Facebook in Twitter strani Mladinske sekcije VSO Triglav (Mladi vso).
Za razstavo o MSNZ v Stični je bila predlagana Mladinska sekcija. Urška se je povezala z Vojaškim muzejemj SV v Mariboru, ki je razstavo tudi pripeljal in postavil na samem prireditvenem prostoru. Stroškov jaz osebno nisem zahtevala, ker me je na kraj prireditve pripeljala Urška in bi bila kvečjemu ona upravičena do potnih stroškov - prevoz Ljubljana - Ivančna Gorica in nazaj. Meni nihče ni rekel, da bi si kaj izmislili ali da ni denarja. S povračilom stroškom se nikoli nisem ukvarjala, ker mi je jasno, da v društvu deluješ prostovoljno in da, za enkrat, nismo izpeljali še nobenega večjega ali odmevnejšega projekta, ki bi bil upravičen do povračila stroškov. Generalni sekretar mi je zagotovil, da denar za povračilo potnih stroškov bo, v kolikor bomo to želeli. Do sedaj nisem podala še nobenega zahtevka za povračilo stroškov.
Na repliki postroja v Kočevski reki 14.12.2013 sem ponosno sodelovala. Prva vrsta, tretja gledano od desne proti levi. Mladi smo bili navdušeni nad idejo, da bi izvedli repliko postroja. Odzvalo se nas je blizu 200. Tudi sama sem povabila svoje prijatelje iz cerkvenega pevskega zbora, člane SDM, člane MSi, člane gasilskih društev, člane veroučne mladinske skupine - v čem je problem, če mladina želi sodelovati na domoljubnih prireditvah, ne glede na njihovo politično ali drugo pripadnost?
Simona Pavlič
vodja Mladinske sekcije VSO Triglav
 
Odgovor na pismo razočarane VSO-jevke  
V nedeljo, 29. decembra 2013, je spletni blog pozareport.si objavil pismo razočarane VSO-jevke, ''nesojene'' predsednice mladinske sekcije VSO Triglav, Urške Faller. Da gre za očitno užaljenost in osebno prizadetost Urške Faller, je mogoče razbrati iz samega načina pisanja in navajanja zavajajočih podatkov. Dejstvo je namreč, da je Urška Faller ves čas kazala izrazite ambicije postati predsednica mladinske sekcije VSO Triglav, zato lahko sklepamo, da je do njenega užaljenega pisma, v katerem skuša blatiti in diskreditirati posameznike in združenje kot celoto, prišlo predvsem zato, ker ji to ni uspelo.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve v svojih vrstah združuje ljudi, ne glede na politično prepričanje, narodnost ali veroizpoved – ki jim vrednote naše osamosvojitve nekaj pomenijo. Zato nimamo nobenih težav s pozivom k včlanitvi ljudi iz različnih političnih opcij, kar je razočarano VSO-jevko v pismu najbolj zmotilo. 
Zavajajoče in neresnične so navedbe ''razočarane'' VSO-jevke v zvezi s povrnitvijo stroškov za postavitev razstave o MSNZ na letošnji prireditvi v Stični. Razstava je bila namreč že vnaprej pripravljena na 15-ih izvlečnih panojih, ki jih je na samo prireditev dostavil in postavil Vojaški muzej SV iz Maribora. Prav tako nihče od navedenih v pismu ni prejel nikakršnega pačila za kakršnekoli stroške. Se pa sprašujemo, kakšne stroške je pravzaprav želela imeti povrnjene Urška Faller?
Popolnoma neresnične in absurdne so tudi navedbe o izdelavi uniform za prireditev z obeležitvijo prvega postroja SV v Kočevski Reki. Kdo bi si namreč dal narediti vojaško uniformo za 2.000 evrov, medtem ko smo jo na prostem trgu kupili za skoraj 20-krat ceneje?
In ne nazadnje, Združenje VSO v zadnjem času zaznava več poskusov diskreditacije, ki jim je skupni imenovalec nelagodje zaradi zavzemanja združenja za zgodovinsko dokumentirano resnico o obdobju slovenskega osamosvajanja, zato dopuščamo možnost, da tudi to pismo razočarane VSO-jevke sodi v ta kontekst.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
vso Slavko Kmetič Tonetom Krkovičem Simona Pavlič Janeza Janše Odziv na pismo razočarane VSO-jevke Ekipa mladinske sekcije VSO – Triglav Pismo gospodu Bojanu Požarju Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO Prebrala sem Simona Pavlič vodja Mladinske sekcije VSO Triglav

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Pismo razočarane VSO-jevke, nesojene predsednice: Vse mora ostati med njimi