objavi na
pozareport.si

forum

Mediji

Sreda, 20. november 2013 ob 06:33

Ekskluzivno. Objavljamo na Financah prepovedano kolumno Stanislava Kovača
Naša odločitev, zakaj objavljamo kolumno, ki je na Financah niso hoteli objaviti, je zelo preprosta. Če ima pravico do javne besede Jože Mencinger, jo mora imeti tudi Stanislav Kovač!
2013 Pozareport

Odpri galerijo

Pred dnevi smo podrobneje spremljali zgodbo najbolj branega kolumnista poslovnega časnika Finance Stanislava Kovača, potem ko je objavil razvpito kolumno o "veleškodljivcu Jožetu Mencingerju," ki bi "moral pred sodišče," tekst, ki je nazadnje pripeljal do tega, da je Kovač na Financah sam - dal odpoved. In od danes naprej ni več na Financah.
Spomnimo, "slavni" Jože Mencinger, nekdanji rektor ljubljanske univerze, pred leti celo podpredsednik vlade, eden od ideologov stranke Pozitivna Slovenija ter medijsko mega vplivni ekonomist, je Kovaču napisal svoj odgovor, ki so ga Finance nemudoma objavile in sem mu (bolj konkretno: odgovorna urednica Simona Toplak) - zaradi Kovačeve kolumne - tudi javno opravičile. Nato pa je uredništvo Financ zavrnilo (in to celo večkrat) Kovačev odgovor Mencingerju.
Zato danes na spletnem portalu Požareport ekskluzivno objavljamo večkrat cenzurirano kolumno z naslovom:
"Stanislav Kovač se ne opravičuje veleškodljivcu Jožetu Mencingerju!"
Kovač v svoji zadnji, vendar na Financah nikoli objavljeni kolumni, v povsem konkretnem primeru spornega Mencingerjevega ravnanja dodatno utemeljuje, zakaj bi moral "ta veleškodljivec" že zdavnaj pred sodišče.
Gre za Mencingerjevo javno izjavo iz začetka tranzicije, ko je "javno spodbujal menedžerje k plenjenju podjetij" oziroma oškodovanju družbenega kapitala. Jože Mencinger se je tedaj javno(!) postavil na res škandalozno stališče, da je družbeni kapital "last menedžerjev", zato naj bi menedžerji - po Mencingerju - imeli pravico, da ga "ukradejo".
Za osvežitev spomina: družbeni kapital, kot pravi Stanislav Kovač, nikakor "ni bil last menedžerjev, ampak vseh zaposlenih v nekdanjih družbenih podjetij ter delno tudi vseh članov družbe," nenazadnje, trideset odstotkov družbenega kapitala je bilo zato po zakonu o lastninskem preoblikovanju iz leta 1993 tudi preneseno na Slovensko odškodninsko družbo (SOD) ter kapitalsko družbo (KAD). Za golo ugotovitev, da je bilo oškodovanje družbenega kapitala "prvi veliki val tajkunizacije Slovenije," verjetno ni potrebno izgubljati besed.
Kam nas je na koncu privedla tajkunizacija, pa tudi vsi vemo - v bankrot!
Naša odločitev, zakaj objavljamo kolumno, ki je na Financah niso hoteli objaviti, je pravzaprav sila preprosta. Če ima vso demokratično pravico do javne besede Jože Mencinger, jo mora imeti tudi Stanislav Kovač!
 
KOLUMNA
Stanislav Kovač se ne opravičuje veleškodljivcu Jožetu Mencingerju!
Finance so dne 4. oktobra 2013 objavile odgovor Jožeta Mencingerja na mojo kolumno "Veleškodljivca Jožeta Mencingerja pred sodišče!" (191/2013). Hkrati se je odgovorna urednica Financ Simona Toplak opravičila Mencingerju zaradi naslova kolumne.
Mencinger v odgovoru ni niti z eno samo besedo demantiral zlonamernih in škodljivih dejanj proti gospodarstvu in prebivalcem Slovenije, ki sem jih opisal v kolumni. Mencinger jih tudi ni mogel demantirati, saj je vse, kar sem napisal popolna resnica. Namesto izpodbijanja trditev s predstavitvijo nasprotnih dejstev se je kot vedno posluževal podlih metod medijske manipulacije in zmerjanja tistega, ki ga je pri spornih dejanjih javno razkrinkal.
Za vse, ki jim še vedno ni jasno, zakaj bi moral Mencinger že zdavnaj pred sodišče, bom dodatno podrobneje opisal konkreten primer njegovega javnega napeljevanja menedžerjev k plenjenju podjetij, ki sem ga poudaril tudi v zaključku kolumne. Ta ekonomist je leta 1996 za Gospodarski vestnik izjavil: "Če bi bil tudi sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletja ali več, bi najbrž tudi sam skušal oškodovati družbeno premoženje" (GV 2/1996).
Proces lastninjenja družbenega premoženja se je zaključil leta 1998 s sprejetjem posebnega zakona. Oškodovanje družbenega premoženja je obsegalo različna kazniva dejanja gospodarskega kriminala, najpogosteje je šlo za kazniva dejanja oškodovanja upnikov, lažnega stečaja, povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem, ponareditve ali uničenja poslovnih listin, zlorabe položaja ali pravic (glej Informacija o spremljanju sodnih postopkov v zvezi z oškodovanjem družbenega kapitala, leto 2002).
Kazenski zakonik opredeljuje tudi kaznivo dejanje napeljevanja: "Kdor drugega naklepoma napeljuje, da stori kaznivo dejanje, se kaznuje kakor da bi ga sam storil." Z zgoraj citirano izjavo iz Gospodarskega vestnika je Mencinger kot medijsko najvplivnejši ekonomist v državi naklepno napeljeval menedžerje h kaznivim dejanjem oškodovanja družbenega premoženja. S tem je storil kaznivo dejanje napeljevanja tudi sam Mencinger.
Mencinger ni zgolj ekonomist z velikim vplivom na delovanje gospodarstva. Med drugim je bil tudi minister za gospodarstvo v prvi slovenski vladi, kjer je bil glavni avtor zakonskega predloga o privatizaciji. Novembra 1990 je na posvetu ekonomistov na Bledu predstavil svoj koncept privatizacije, po katerem bi menedžerji dobili v lastništvo celotna podjetja: "Če bi se odločal kot ekonomist, potem bi vso lastnino razdelil med gospodarstvenike" (Delo, 10. novembra 1990). 
Mencigerjev predlog privatizacije je bil namenjen vzpostavitvi menedžerskega kapitalizma nacionalnega interesa, kjer bi se rdeči direktorji, za katerimi Mencinger še danes toči solze, polastili celotnega gospodarstva v začetku prehoda iz komunizma v kapitalizem. Ker njegov predlog menedžerske privatizacije leta 1991 ni bil sprejet, je protestno odstopil z mesta ministra in nadaljeval s škodljivim javnim delovanjem z istim ciljem, da bi menedžerji - četudi nezakonito (!) - postali lastniki podjetij. Zgoraj opisani primer je najbolj drastični primer takšnega Mencigerjevega naklepnega napeljevanja menedžerjev h kaznivim dejanjem gospodarskega kriminala in tajkunizacije Slovenije, zaradi česar bi moral ta veleškodljivec že zdavnaj pred sodišče.
Mencingerjev privatizacijski makiavelizem, da cilj (to je vzpostavitev menedžerskega kapitalizma nacionalnega interesa) opravičuje sredstvo (to je plenjenje podjetij in tajkunizacijo) je imel javno razpoznavno podobo skozi celotno obdobje tranzicije. Spomnimo se le njegove izjave ob dvajsetletnici osamosvojitve 2011, ko je v intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo vzel v bran tajkune z izjavo, da "tisti, ki jih pribijamo na križ zaradi tajkunstva, niso pridobili zelo veliko."
Opisano Mencingerjevo javno delovanje je imelo hkrati pogubne posledice za moralo, demokracijo in na sploh zaupanje v slovensko državo, saj sta tajkunizacija in bankrotirani ekonomski model nacionalnega interesa glavna razloga za globoko gospodarsko, socialno in politično krizo, v kateri se je znašla Slovenija. Pri Mencingerju je problem še toliko večji, saj ni zgolj medijsko najvplivnejši ekonomist v državi, temveč je opravljal številne vplivne javne funkcije. Bil je rektor Univerze v Ljubljani. Do nedavno je bil tudi aktiven politik kot svetnik Državnega sveta. Skupaj z Milanom Kučanom je pobudnik ustanovitve danes vladajoče stranke Pozitivna Slovenija in njen vplivni ideolog. Hkrati je vplivni svetovalec različnim interesnim skupinam. Tako je denimo lani svetoval tudi ponudnikom referenduma o slabi banki, pri čemer so bila javna stališča Mencingerja proti slabi banki enaka njegovemu svetovanju pobudnikom referenduma (konkretno PS in sindikatom). 
V kolumni sem navedel številna dejstva, ki dokazujejo, da je Mencinger tudi po nastopu krize z zavestnim zavajanjem, nepoštenim in drugim nedopustnim ravnanjem naredil vse, da se prepreči sanacija bank, čeprav je vseskozi vedel, da se s tem povzroča velika gospodarska in socialna škoda Sloveniji. V nedavnem intervjuju za Večer je celo sedanji minister za finance Uroš Čufer javno potrdil, da smo s polletnim zamikom pri sanaciji bank izgubili kar dve četrtletji gospodarske rasti.
Na koncu še o poslanstvu novinarstva: naloga novinarjev ni sprožanje konkretnih kazenskih ali civilnih postopkov, ampak delovanje v javnem interesu, kamor se uvršča tudi opozarjanje javnosti o zavestnem zavajanju in drugem nedopustnem ravnanju javnih oseb (konkretno ravnanju veleškodljivca Mencingerja), ki imajo odločilen vpliv na delovanje države in gospodarstva, njihovo nedopustno ravnanje pa ima škodljive posledice.
Če bi bila Slovenija pravna država, bi moral Mencinger zaradi kaznivega napeljevanja menedžerjev k najhujšim oblikam gospodarskega kriminala pred sodišče že v začetnem obdobju tranzicije. Nikoli tudi ne pozabimo, da je ravno Mencinger glavni avtor bankrotiranega nacionalnega interesa, katerega večmilijardno ceno bomo davkoplačevalci plačali skozi sanacijo bank.
Urednica Financ Toplakova se je opravičila Mencingerju zaradi naslova moje kolumne. V zvezi s tem izjavljam, da se mu jaz ne opravičujem, ampak ravno nasprotno – veleškodljivca Mencingerja pozivam, da se za vso nastalo ekonomsko, socialno, politično in moralno škodo takoj javno opraviči vsem prebivalcem Slovenije!
Stanislav Kovač

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Stanislava Kovača Jožetu Mencingerju nazadnje pripeljal do tega dal odpoved Simona Toplak Požareport Milanom Kučanom Uroš Čufer Stanislav Kovač

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Ekskluzivno. Objavljamo na Financah prepovedano kolumno Stanislava Kovača